Skutina sladica z borovnicami

Če bi radi pojedli nekaj bolj osvežilnega, kar te ne pripopa potem vodoravno na kavč in ti je še tri ure žal, da si pojedel "še samo tisti kos", je ta sladica, ki sem jo našla nekje v maminih križankah, prava. :)

Sestavine:
300g borovnic
30g masla
2 žlički sladkorja (če imate radi sladko, vam bo to premalo)
6 žlic ovsenih kosmičev (lahko tudi koruzne)
2 žlici pistacij (ali mandjev ipd..)
500g skute
1 vanili sladkor
1dcl sladke smetane

Priprava:
Borovnice operemo in odcedimo.
V ponvi med mešanjem segrejemo maslo, dodamo sladkor, ovsene kosmiče in pistacije ter karameliziramo. Zmes ohladimo.
V skuto vmešamo vanili sladkor in mešamo, dokler skuta ni gladka. Stepemo sladko smetano in jo vmešamo v skuto.
V steklene kozarce menjaje naložimo borovnice, skutino zmes in mešanico s kosmiči.
Čas priprave je ca. 15 min.

Dober tek! :)

Slike nimam, je prehitro šlo ... :D

(Vir: http://getrealliving.com.au/blueberry-wonder-berry/)

LP, Ninca

Sivka za dušo in telo

Pred  dnevi sva obiskala pravo Provanso v malem, potekal je namreč 1. praznik sivke na Štajerskem in v Staršah so se res potrudili z nasadom sivke, delavnicami izdelovanja venčkov, pripravili so različne izdelke iz sivke: mila, šopke, eterična olja, prvič sem poskusila sirup iz sivke, ki je enostavno odličen, osvežilen, lahko se doda tudi k limonadi.
Ker obožujem sivko, bi najraje pokupila kar vse, kar so ponujali! No, na koncu sva odnesla ta sirup in še nekaj malenkosti za mojo dušico, ki je bila prijetno pobožana. :)

Ker je tako dober, ga je skoraj zmanjkalo, preden sem ga uspela slikati. :)

Midva sva kupila sivko še za domov, potrgala cvete in jih dala na sladkor, nato bova pa dodala še žganje. 

Mmmm, komaj čakam, da poskusim. :)

Čudovita ideja, res. In kdor je prejšnji vikend dogodek zamudil, si lahko sivko ogleda še ta vikend, 28. 6., saj bodo zaradi velikega zanimanja omogočili še en ogled. :)

Več tukaj. Vstop je prost.

Lepo se imejte! :)

Ninca

Kako pa kaj tvoj mamut?

Našel me je zanimiv članek, ki ga sicer lahko preberete tukaj, naslov je "Taming the Mammoth: Why you should stop caring what other people think", meni pa so se ob branju porajala zanimiva vprašanja, ki jih moram deliti z vami. :)

Na kratko o vsebini: V vsakem od nas tiči mamut, ki je odraz življenja v pradavnini, ko so bili naši predniki primorani živeti v skupini, da so skupaj lovili, se branili in tako preživeli. Hočeš-nočeš so se morali prilagoditi in si niso mogli privoščiti, da jih ostali izločijo ali da padejo na lestvici priljubljenosti, ker bi izločitev pomenila gotovo smrt. Civilizacija se je z leti drastično spremenila, naše nagnjenje k temu, da ugajamo drugim, pa je še vedno ostalo. Naš notranji glas oz. pravi Jaz je postajal vedno manjši, njegov glas vedno tišji, saj ga praviloma pohodi težki mamut, ki se je med tem lepo razkomotil in naselil v nas. Če zdaj veselo odkimavate z glavo, da pri vas pa že ne redite nobenega mamuta .. no, nekateri ga znajo res uspešno omejiti, da je krotek kot hrček v kletki, a pri večini vsaj na določenem področju veselo lomasti in se ne pusti motiti.

"No one really cares that much about what you’re doing. People are highly self-absorbed."

Here’s how the mammoth thinks things are:

Here’s how things actually are:

Poznam ljudi, ki jim uspeva živeti brez kljuvanja v glavi, kaj si bodo drugi mislili. Praviloma veljajo takšni posamezniki v družbi za čudake, veliko se jih vlači po zobeh, vseeno pa je zaznati določeno mero strahospoštovanja med obrekovalci  in nikomur ne pade na pamet, da bi jih hitel spreobračati, le na skrivaj se jih občuduje, ker so dovolj trdni in pogumni, da živijo svojo  resnico, ne glede na posledice, ki pa so - kakšne pa so sploh? Nekateri te zato ne marajo, nekateri te obrekujejo, spet drugi se posmehujejo. In kaj je potem drugače? Tudi če ves čas kimaš, se vljudno prilagajaš in se vsem smehljaš, se najdejo ljudje, ki jim nisi všeč in jim nikoli ne boš. Čemu torej to vneto prizadevanje, da bi ugajali, bili sprejeti, bili všečni? Hmm ...

Naš razvpiti ekstremist, Artur Štern 

(Vir: http://govori.se/domaci-traci/ljubljencki-slavnih/artur-stern-ima-zrtveno-jagnje/)

Kaj delamo iz navade, kaj zato, ker to delajo drugi in kaj zato, ker smo to res mi?
Bi se še pogledali 6-krat v ogledalo, preden gremo na cesto, če zunaj ne bi bilo nikogar, ki bi nas pogledal, nikogar, ki bi nas pohvalil ali kritiziral? Bi še hodili na fitnes, ker nam je res toliko mar za naše zdravje ali gre spet za ugajanje okolici in sledenje trendom, ko na vsakem koraku v nas silijo suhe manekenke, izklesani tipi v spodnjicah in oglasi za hujšanje? Zakaj se oblačimo po modi, zakaj se smejimo neumni šefovi šali, zakaj smo prijazni do tečne sosede, čeprav bi ji najraje izkljuvali oči?

Res je, da v  družbi veljajo določene norme, pravila in zakoni in da ne moremo svojega Jaz-a prosto spustiti na plano in se samo zato, ker se nam zahoče, goli sprehoditi čez mesto .. no, pravzaprav  lahko, če smo pripravljeni tudi na posledice. :) Kje je meja med tem, da živiš svoje življenje, da si ti TI in kdaj postaneš upornik brez razloga, neprilagojeni individualist, ki velja za asocialno zverino iz pradavnine?

"Why else would you try on four outfits and still not be sure what to wear before going out?"

“To be yourself in a world that is constantly trying to make you something else is the greatest accomplishment.” (Ralph Waldo Emerson)

Priporočam branje celotnega članka. :)

Pozdravček,

Ninca

Kaj pa ti ješ?

Vsak dan ista dilema - kaj zajtrkovati, kaj pojesti za malico v službi?
Verjetno nisem edina, ki je naveličana sendvičev iz trgovine, štručk iz pekarne in ostankov od kosila. Včasih paše, ne rečem, da ne, ampak ugotavljam, da vzame priprava in že samo razmišljanje o hrani precej časa, predvsem, če želiš glede prehrane kaj spremeniti. Če bi nekaj svežega kot recimo doma pipravljeno solato, jo je treba dan prej kupiti, po možnosti že zvečer oprati in otrebiti ter se odločiti, kaj vse še pride zraven, dokupiti zelenjavo, mogoče skuhati kakšno jajce ... To vzame kar precej časa ... Ne da se mi toliko ubadati s hrano, po drugi strani pa bi rada jedla zdrave stvari in pa predvsem dobre. Ker sem precej izbirčna, ne maram preveč zelenjave in se povrhu vsega še hitro naveličam hrane (pa čeprav mi je nekaj dobro, tega ne morem jesti dolgo), je zadovoljevanje mojih brbončic precej zahtevna reč.
Med polurno malico se težko odpraviš kam v gostilno, ker moraš potem hrano dobesedno zmetati vase, pa tudi iz finančnega vidika si redki lahko pivoščimo, da bi kar naprej naročali hrano ali jedli zunaj. Saj ... receptov je ogromno, ampak vedno me preganja ta čas ...
No, jaz zdaj malo eksperimentiram, začela sem jesti ovsene kosmiče, ki jih prej nikoli nisem niti pogledala. :) Kriv je moj trener fitnesa Dani, ki mi je predlagal par nadomestnih živil, ker topli sendviči in rogljički s čokolado baje niso ravno najboljši zajtrk. (Kdo bi si mislil!) ;) Sicer piše na vrečki, da bi naj ovsene kosmiče skuhala, ampak jaz jih dam kar v blender, ca. 3 žlice, zraven pest borovnic, pest orehov ali lešnikov, žlico lanenih semen, 2 dcl mleka in eno banano, zraven pa še 2 merici beljakovin. Moram reči, da sem sita kakšne tri ure, potem pa že stikam po predalih ... in spet smo tam ... kaj bo za malico? :)
Kaj pa vi jeste? :)
Z veseljem zbiram predloge. :P

Moj smoothie iz ovsenih kosmičev ;)

Dober tek ;)

Ninca