Ninca's life: Kako pa kaj tvoj mamut?

Našel me je zanimiv članek, ki ga sicer lahko preberete tukaj, naslov je "Taming the Mammoth: Why you should stop caring what other people think", meni pa so se ob branju porajala zanimiva vprašanja, ki jih moram deliti z vami. :)

Na kratko o vsebini: V vsakem od nas tiči mamut, ki je odraz življenja v pradavnini, ko so bili naši predniki primorani živeti v skupini, da so skupaj lovili, se branili in tako preživeli. Hočeš-nočeš so se morali prilagoditi in si niso mogli privoščiti, da jih ostali izločijo ali da padejo na lestvici priljubljenosti, ker bi izločitev pomenila gotovo smrt. Civilizacija se je z leti drastično spremenila, naše nagnjenje k temu, da ugajamo drugim, pa je še vedno ostalo. Naš notranji glas oz. pravi Jaz je postajal vedno manjši, njegov glas vedno tišji, saj ga praviloma pohodi težki mamut, ki se je med tem lepo razkomotil in naselil v nas. Če zdaj veselo odkimavate z glavo, da pri vas pa že ne redite nobenega mamuta .. no, nekateri ga znajo res uspešno omejiti, da je krotek kot hrček v kletki, a pri večini vsaj na določenem področju veselo lomasti in se ne pusti motiti.

"No one really cares that much about what you’re doing. People are highly self-absorbed."

Here’s how the mammoth thinks things are:

Here’s how things actually are:

Poznam ljudi, ki jim uspeva živeti brez kljuvanja v glavi, kaj si bodo drugi mislili. Praviloma veljajo takšni posamezniki v družbi za čudake, veliko se jih vlači po zobeh, vseeno pa je zaznati določeno mero strahospoštovanja med obrekovalci in nikomur ne pade na pamet, da bi jih hitel spreobračati, le na skrivaj se jih občuduje, ker so dovolj trdni in pogumni, da živijo svojo resnico, ne glede na posledice, ki pa so - kakšne pa so sploh? Nekateri te zato ne marajo, nekateri te obrekujejo, spet drugi se posmehujejo. In kaj je potem drugače? Tudi če ves čas kimaš, se vljudno prilagajaš in se vsem smehljaš, se najdejo ljudje, ki jim nisi všeč in jim nikoli ne boš. Čemu torej to vneto prizadevanje, da bi ugajali, bili sprejeti, bili všečni? Hmm ...

Naš razvpiti ekstremist, Artur Štern

(Vir: http://govori.se/domaci-traci/ljubljencki-slavnih/artur-stern-ima-zrtveno-jagnje/)

Kaj delamo iz navade, kaj zato, ker to delajo drugi in kaj zato, ker smo to res mi?
Bi se še pogledali 6-krat v ogledalo, preden gremo na cesto, če zunaj ne bi bilo nikogar, ki bi nas pogledal, nikogar, ki bi nas pohvalil ali kritiziral? Bi še hodili na fitnes, ker nam je res toliko mar za naše zdravje ali gre spet za ugajanje okolici in sledenje trendom, ko na vsakem koraku v nas silijo suhe manekenke, izklesani tipi v spodnjicah in oglasi za hujšanje? Zakaj se oblačimo po modi, zakaj se smejimo neumni šefovi šali, zakaj smo prijazni do tečne sosede, čeprav bi ji najraje izkljuvali oči?

Res je, da v družbi veljajo določene norme, pravila in zakoni in da ne moremo svojega Jaz-a prosto spustiti na plano in se samo zato, ker se nam zahoče, goli sprehoditi čez mesto .. no, pravzaprav lahko, če smo pripravljeni tudi na posledice. :) Kje je meja med tem, da živiš svoje življenje, da si ti TI in kdaj postaneš upornik brez razloga, neprilagojeni individualist, ki velja za asocialno zverino iz pradavnine?

"Why else would you try on four outfits and still not be sure what to wear before going out?"