Nič ni več tako, kot je včasih bilo ...

To frazo slišimo na vsakem koraku, predvsem, ko gre za politiko in razmere, v katerih živimo, mene pa totalno razkuri dejstvo, da je že popolnoma vseeno, če kupiš majico v Tom Tailorju ali S. Oliverju za 20 € ali pa v XY trgovini za 5 €. Oziroma ne, ni vseeno, ker so ponavadi te za 5 € boljše kakovosti! Včasih si vedel, da boš dobil kvaliteto, če si plačal več, zdaj pa je že vse "Made in Taiwan", ne glede na ceno ... Če bi bilo kvalitetno, mi je prav malo mar, od kod so stvari. Jezim se zato, ker sva že večkrat nakupila precej majic v omenjenih trgovinah, pa se je večina po parih pranjih "čudežno" skrčila, predvsem pa je potegnilo šive nekam poševno, da se majic ne da lepo zložiti in tudi ne več nositi! Prane so vedno na 40°C, kot piše na etiketi in NIKOLI jih ne sušim v sušilcu.
Pred dnevi sem reklamirala enkrat oprano 3 dni staro majico v S. Oliverju, ki je  imela stranske šive poševno in pa skrčila se je. Prijazna prodajalka je izpolnila reklamacijski zahtevek in mi povedala, da ne bo težav z menjavo, vendar moram počakati, da pristojni odobrijo reklamacijo in me obvestijo o odločitvi. (... že tukaj gre za tak protokol, kot da vračam Falcona ... )

Danes me kliče druga gospodična, ki mi je povedala, da so reklamacijo IZJEMOMA odobrili, saj so njihovi izvedenci ugotovili, da ni bilo z majico ravnano v skladu z navodili na deklaraciji in da se je sušila v sušilnem stroju! Prooosim? A res? Kako pa so to ugotovili? Imajo ekipo kot pri Dr. Housu ali CSI? Verjetno vedo tudi, kateri kosi oblačil so se prali skupaj z majico in kje so bile kupljene ostale majice? Mogoče pa je bila ta ljubosumna na tiste iz druge trgovine in se je namerno skrčila?!
Skoraj sem s stola padla, da me nekdo kar preko telefona tako arogantno obtoži in to kljub temu, da velja za vračilo blaga rok 2 leti, še najmanj pa imajo nazaj za govoriti po treh dneh, ko je možen tudi odstop od nakupa brez navedenega razloga! Seveda sem ji povedala svoje in ji pojasnila, da majica nikakor ni bila v sušilcu, ampak se arogantnica ni dala. Ker je bila reklamacija vseeno rešena pozitivno, sem se nehala prerekati preko telefona in upala, da jo srečam v živo, ko grem v S. Oliver, vendar pa je delala druga prodajalka.

Rekla bom samo še to: Zdaj mi je jasno, zakaj Kamenika niso v vseh teh letih uspeli obtožiti s tisto slavno tenisko - taboljši izvedenci so vsi zaposleni na S. Oliver-ju!

Da ne boste opeharjeni, si preberite uveljavljanje pravic iz naslova garancije in stvarne napake na tem linku:
http://www.tzslo.si/Splosna-zakonodaja/stvarna-napaka-garancija

Prijetno nakupovanje, Ninca

Kako pripraviti domači sirup iz smrekovih vršičkov

Če ste pogosto prehlajeni ali vas boli grlo, je domači sirup iz smrekovih vršičkov kot nalašč za vas. Zakaj bi v lekarni plačevali več kot 7 € za stekleničko, če si ga lahko naredite sami - če nimate sami doma smreke, se morda najde prijazen sosed, ki vam dovoli, da jo oberete. :) Mlade poganjke nabiramo od aprila do junija.

Pomembno je, da se spravite k nabiranju, ko so poganjki še mladi - svetlo zelene barve. Naberite jih kar precej, saj se kasneje precej posedejo.

Potrebujemo:

• sveže poganjke smrekovih vršičkov 
• beli ali rjavi sladkor 
• kozarce za vlaganje 

(Jaz sem za približno pol sklede vršičkov porabila 2 kg sladkorja in 4 male ter 2 velika kozarca za vlaganje).

Izmenično dodajamo plast vršičkov in plast sladkorja, vmes dobro potlačimo in napolnimo do vrha - zadnja plast naj bo sladkor. 

Kozarce dobro zapremo in jih postavimo na sonce za ca. 40 dni, da se sladkor lepo raztopi. 

Seveda bo tekočine prišlo nekje le za pol kozarca.  Po želji precedimo in že lahko uživamo v dobrotah narave. :)

Sirup iz smrekovih vršičkov ima veliko zdravilnih učinkov, uporabljamo ga pri prehladu, bolečem grlu, spodbuja prekrvavitev sluznice, izkašljevanje, ima ogromno vitamina C, blaži hripavost in pomaga pri utrujenosti. Je dobrega okusa, zato ga imajo radi tudi otroci. Sirup lahko vmešamo v čaj, ga razredčimo z vodo ali ga pijemo kar samega. Preverjeno ostane, v dobro zaprtem kozarcu in v temnem prostoru, enako okusen, morda postane le barva malo temnejša in okus močnejši.

Pa na ZDRAVJE! :)

Ninca

Varna hiša za moške?

Ne, ni govora o Big Bang-u ;).

Bauhaus .. in Baumax - to je varna hiša - vsaj po mojem mnenju. Ker v Big Bangu je vse preveč žensk (ne me narobe razumeti, mislim gledano iz moškega vidika) - družine z vozički, odreni otroci, ki hočejo najnovejši X-Box, utrujene gospodinje, ki so prišle po novi likalnik ... še prodajalke so tam, kjer jih (moški) ne bi pričakoval - kateri moški pa si želi spraševati žensko o pikslih, ozvočenju ali tehničnih lastnostih televizije za 1200 €? Redki ... Zato bi rekla, da je Big Bang bolj zaklonišče, ker je še najboljše, kamor se moški lahko umakne, ko njegova draga požene nakupovalni voziček v dir.
Pa se osredotočimo na Bauhaus. Tam sem pogosto. Tudi v Baumaxu, ampak v Bauhausu več, ker je bolje založen. Ne v vrtnem centru in med rožicami, kot bi se za žensko pričakovalo, ampak tam - med vijaki M5, kotnimi žagami in čeveljčki za kable. Ne, drage moje, to niso čeveljčki za naše nogice. ;) In kaj delam tam? No, z veseljem nakupujem z mojim dragim. :)Vedno seveda ni moj dan za Bauhaus/ Baumax, ampak še vseeno s težkim srcem ostanem doma, ker mi je enostavno tam zanimivo. Z največjim veseljem pomagam iskati matice, šraufeke, žlauheke in kaj je še takih stvari, ko pride prav ostro žensko oko. :) Če mi postane tečno - kar se seveda tudi zgodi, če se nakup vleče v nedogled - se zamotim tako, da si na tehtnici stehtam svojo torbico in se vedno znova čudim, da imam notri vsaj za 2,5 kg stvari - ni čudno, da me potem boli hrbtenica, ne? Včasih se lotim zlaganja napačno odloženih stvari ali pa enostavno opazujem ljudi, ki nakupujejo. Pogrešam pa kakšne klopce v vsaki vrsti, da bi se človek lahko malo odpočil. Noge znajo fajn boleti, če stojiš skoraj pri miru eno uro ali  več in solidarnostno nemo buljiš v naložene police, včasih tudi brez cilja, ker razlog nakupa (vsaj meni) ni znan. Polic je ogromno in na vsakem vogalu opažam popolnoma odsotne, v globoko razmišljanje zatopljene moške, ki sprejemajo življenjske odločitve: Witte ali Unior? Set izvijačev za 20 € ali 3 za 30 €? Se to res splača? Kaj bo rekla žena?

Ker redke pripadnice ženskega spola prostovoljno ali (bognedaj z veseljem) sodelujejo pri tovrstnih nakupih, imajo moški tam MIR. Nobenega nerganja, vlečenja za rokav, metanja otrok po tleh in gledanja na uro. :) Cona miru. Saj poznamo to, ne? ;) Podobno je z nami, ko gremo v lov za novimi čevlji, tisto lepo obleko ali pa "samo" maskaro za oči (vse vemo, da kupimo vedno še pol trgovine). ;)

Zato naj vam dam nekaj nasvetov, drage moje ljubice - zato, da boste ve bolj zadovoljne, predvsem pa vaši dragi moški:

1. Če niste pripravljene v miru in tišini stati pred goro orodja, dokler se vaš dragi ne odloči, kaj bo kupil, OSTANITE DOMA. V miru si nanesite svojo najljubšo masko na obraz, delajte jogo ali poklepetajte s prijateljico. Vrnil se bo - vedno se.

2. Če vas vpraša, ali greste zraven, pa ne skočite takoj v zrak od navdušenja, OSTANITE DOMA. Zakaj bi tvegale, da se dan, ki se je začel naravnost čudovito, konča s prerekanjem, ker boste izustile en "Si že?" preveč?

3. Če se odločite, da boste šle zraven - ali celo vaš dragi želi, da greste (tudi to se dogaja, ja ;)) in se vam ne ljubi stati med policami, kjer ni ničesar za vas, se odpravite v "kotiček za ženske", najdite si novo rožico za balkon, poiščite lep okvir za tisto sliko v spalnici, preverite, če najdete kak "pameten nakup v akciji" - za to smo itak specialistke, ne? ;) ... dogovorita se, da se čez pol urce dobita pri blagajni ali si dajta signal na telefon. Verjemite mi - razlika v razpoloženju bo občutna in še vedno ste v igri za tisto masažo nog zvečer. ;)

Za božjo voljo, samo dajte jim MIR! Verjemite, da se vam bo obrestovalo. ;)

Pozdravček, Ninca <3

Prvi koraki ...

Kar se je že zelo dolgo pletlo po moji glavi, je končno postalo resničnost. Odprla sem blog. :) Moj, čisto pravi blog ... juhu! :D Moj dragi me je kar nekaj časa prepričeval v to in mi na koncu tudi pomagal (hvala, lubi :*), a dokončno piko na i je prispeval pred kratkim pogledani film Julia & Julie, kjer se amaterska kuharica s skopim znanjem kuhe fanatično navduši nad uspešno avtorico kuharske knjige - in seveda njeno knjigo receptov - ter se odloči, da bo v enem letu prav vsak dan naredila eno jed po njenem receptu, vse pa beležila na blogu, kar postane prava tekma s časom in zahteva precejšnjo potrpežljivost njenega moža. No, drugi del pikice na i pa sta prispevali Valentina, najljubkejša novopečena mamica) aja, ni več tako na novo, ne ;), in pa moja draga rožica Petra, s katero sva v precej kratkem času stkali pristno prijateljstvo, za katerega verjamem, da je poslano kar direktno iz vesolja. <3 Petra je dodala odločilni "kick in the ass". 

Hja, nimam pojma, o čem bom pisala, če sem iskrena. :) Pustimo se presenetiti ... sigurno bo pa pestro in raznoliko. ;) Stay tuned! ;)

Pozdravček, Ninca <3